belfast
“Večina denarja gre za alkohol, droge in ženske, ostalo pa zapravim za neumnosti.”
Na to izjavo legendarnega severnoirskega nogometaša Georgea Besta sem pomislil, ko so se izza vogalov protestantskega dela Belfasta pričeli pojavljati mrkogledi tetovirani obritoglavi dedci v trenirkah. Kakršni se kajpak hitro razkačijo, zato sem z govejo pohlevnostjo in skrajno spoštljivostjo tiho nadaljeval s fotografiranjem slikovitih militarističnih muralov, na katerih so ovekovečena desetletja herojstev ulsterskih unionistov in republikancev za pravo vero in očetnjavo ter obenem upal, da končam zgolj s kakšno focko in mi morda ne bo treba prisluhniti pesmi noža ali bokserja. Dandanašnji je zahodni Belfast sicer resda pogreznjen v top, a napet mir, vseeno pa sem si v celem spektru čustev zastavljal vprašanja o naravi svojega početja in razmerju do drugih momentov stvarnosti. Kajti nekaj je gotovo – da bi se šel človek potikat po teh ulicah recimo ponoči, mu ni treba biti popolnoma nor, vsekakor pa to precej pomaga. 😕
May 2nd, 2010 at 19:42
Kje so slike?
May 2nd, 2010 at 19:45
Da ne omenim, da sem jaz bil ogovorjen v meni neznanem jeziku, s strani dveh mrkogledih tetoviranih dedcev v trenirkah. Ti si pa vse to opazoval z varne razdalje skozi svoj teleobjektiv. 😎
May 2nd, 2010 at 19:47
Najhujše, kar se mi je zgodilo v katoliškem delu je bilo kosilov v KFC. 🙁
May 3rd, 2010 at 08:47
Borste, piščance sva mlatila vase na Shankill Roadu, v ultra protestantskem becirku. 😕
Pa slike so medtem že tudi prišraufane gor. 🙂
May 3rd, 2010 at 11:58
Res je, Domovoj, kar se tiče Irske, vedno zamenjujem katolike in protestante, ker so mi sicer protestanti ljubši, v primeru Severne Irske pa sem vedno navijal za IRO.