This entry was posted
on Friday, September 4th, 2009 at 10:06 and is filed under vzhodna evropa.
You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed.
Both comments and pings are currently closed.
Lepo. Prilegla bi se sicer še kaka beseda za zraven, pa menda že sam veš, kako je trenutno prav.
Bil sem parkrat pred leti tam v Varšavi, pa v Toruńu, v Łódźu in še malo križem kražem po tisti deželi. Ni bilo slabo. V Katowicah so mi celo ukradli avto in bratje Poljaki mi niso hoteli dati rent-a-cara, da bi se vrnil domov. Češ da je v Sloveniji vojna. Niso bili najbolj ažurno obveščeni. Zabavna zgodba, ampak predolga, da bi jo tule objavljal.
Prilimane slike so že stare slike in tudi mož, ki jh je slikal, je že star. Vseeno hvala za kontinent.
Kaj pa vem … Svobodno mesto Danzig na teh fotkah izgleda morebiti še lepše kot v resnici; v bistvu je natrpano s švabskimi turisti in s takratnim sopotnikom Willyjem sva ondód družno in složno izšuštela že takoj naslednji dan. Jako všečen mi je pa bil recimo Žakobov in Kopernikov Torun – a takratne tehnikalije so bile povsem drugačne od dandanašnjih in tistih fotografij žalibog ne úmem spraviti v digitalizirano obliko. No, mogoče jih celo úmem, a povsem zagotovo se mi jih ne da. 😕
BTW, pieroge z zeljem so zakon!
(Š)pelca pa, kolikor razumem, namiguje na mojo takratno novo pridobitev, lcd projektor. O tem ne bi znal povedati ničesar, ker ga v vseh teh mesecih nisem še niti odpakiral. Druge prioritete sem imel na spisku, druge brige so me tlačile ter nemilo pestile te dolge tedne in drugih življenjskih radosti in slasti sem bil užival … 😕
Potrjujem, Toruń je bil hecno gnezdo. Kar videl si starega Nikolaja, kako se plazi po tistih uličicah in trgih in se prička s tedanjim Bogom.
Nasprotno pa je bil Łódź nemarno puščoben in postarna gospodična Jedrzejewska, ki se je tedaj znašla v vlogi gostiteljice, enostavno ni več premogla tiste življenjske moči, da bi ta vtis spremenila. Verjetno je zdaj že kako desetletje priklopljena na državne seske in črpa zasluženo penzijo. Tako je tudi prav.
Tudi zaradi takih ne ravno laskavih priporočil se v Łódźu nisem ustavil nikoli. Bi pa dodal, da se ime mesta izgovarja Oudž (kot ‘l’ v besedi “igral”) in da to v poljščini pomeni “ladja”. To je tudi vse, kar vem o njem in pa to, da so na tamkajšnjem parkirišču nekemu Medžimurcu, mešetarju z govedom, neznanci ukradli kombi in mu ga proti odkupnini tudi vrnili. To štorijo je povedal sam, ko nas je nekje na poljsko-beloruski meji vneto prepričeval, naj zaboga nikarte ne rinemo v Belorusijo, ker da tam ni nič. 😕
V Belorusijo še ni stopila Žakobova noga, torej kakih ocen o tamkajšnjem niču ne morem dajati. Je pa možno, da je zgoraj omenjeni mešetar dodobra razvajen od međimurskih krasot in se mu posledično preostali svet zdi ena sama puščava.
September 4th, 2009 at 20:56
Domovoj vedno lepše fotke gor daješ. Danzig je sploh lep na tvojih slikah, enkrat morda grem pogledat.
September 4th, 2009 at 22:23
Lepo. Prilegla bi se sicer še kaka beseda za zraven, pa menda že sam veš, kako je trenutno prav.
Bil sem parkrat pred leti tam v Varšavi, pa v Toruńu, v Łódźu in še malo križem kražem po tisti deželi. Ni bilo slabo. V Katowicah so mi celo ukradli avto in bratje Poljaki mi niso hoteli dati rent-a-cara, da bi se vrnil domov. Češ da je v Sloveniji vojna. Niso bili najbolj ažurno obveščeni. Zabavna zgodba, ampak predolga, da bi jo tule objavljal.
Mimogrede, Domovoj, če se sprehodiš po opuščenih polderjih tule:
http://jablonsky.blog.siol.net/2009/03/17/are-we-human-or-are-we-zakob/
čisto do konca dol, boš videl (Š)pelco, ki ti mežika.
Lahko noč.
September 5th, 2009 at 00:00
Prilimane slike so že stare slike in tudi mož, ki jh je slikal, je že star. Vseeno hvala za kontinent.
Kaj pa vem … Svobodno mesto Danzig na teh fotkah izgleda morebiti še lepše kot v resnici; v bistvu je natrpano s švabskimi turisti in s takratnim sopotnikom Willyjem sva ondód družno in složno izšuštela že takoj naslednji dan. Jako všečen mi je pa bil recimo Žakobov in Kopernikov Torun – a takratne tehnikalije so bile povsem drugačne od dandanašnjih in tistih fotografij žalibog ne úmem spraviti v digitalizirano obliko. No, mogoče jih celo úmem, a povsem zagotovo se mi jih ne da. 😕
BTW, pieroge z zeljem so zakon!
(Š)pelca pa, kolikor razumem, namiguje na mojo takratno novo pridobitev, lcd projektor. O tem ne bi znal povedati ničesar, ker ga v vseh teh mesecih nisem še niti odpakiral. Druge prioritete sem imel na spisku, druge brige so me tlačile ter nemilo pestile te dolge tedne in drugih življenjskih radosti in slasti sem bil užival … 😕
(domovoj, točno oplnoči)
September 5th, 2009 at 08:32
Potrjujem, Toruń je bil hecno gnezdo. Kar videl si starega Nikolaja, kako se plazi po tistih uličicah in trgih in se prička s tedanjim Bogom.
Nasprotno pa je bil Łódź nemarno puščoben in postarna gospodična Jedrzejewska, ki se je tedaj znašla v vlogi gostiteljice, enostavno ni več premogla tiste življenjske moči, da bi ta vtis spremenila. Verjetno je zdaj že kako desetletje priklopljena na državne seske in črpa zasluženo penzijo. Tako je tudi prav.
September 5th, 2009 at 09:09
Tudi zaradi takih ne ravno laskavih priporočil se v Łódźu nisem ustavil nikoli. Bi pa dodal, da se ime mesta izgovarja Oudž (kot ‘l’ v besedi “igral”) in da to v poljščini pomeni “ladja”. To je tudi vse, kar vem o njem in pa to, da so na tamkajšnjem parkirišču nekemu Medžimurcu, mešetarju z govedom, neznanci ukradli kombi in mu ga proti odkupnini tudi vrnili. To štorijo je povedal sam, ko nas je nekje na poljsko-beloruski meji vneto prepričeval, naj zaboga nikarte ne rinemo v Belorusijo, ker da tam ni nič. 😕
September 5th, 2009 at 10:59
V Belorusijo še ni stopila Žakobova noga, torej kakih ocen o tamkajšnjem niču ne morem dajati. Je pa možno, da je zgoraj omenjeni mešetar dodobra razvajen od međimurskih krasot in se mu posledično preostali svet zdi ena sama puščava.
September 8th, 2009 at 20:04
Danes bi bi prav rad v Varšavi … 😉