Domovojeva potepanja

“Ne hodi tja, kaj si malo nor?!” sem moral poslušali neštetokrat, kadarkoli mi je spregovoril Sovragov glas skušnjave in mi je misel zakoprnela po kakšni za preprostega provincialca eksotični vzhodnoevropski državi. “Oropali, zaklali, speštali te bodo, z olivnim oljem, poprom, baziliko, rožmarinom, limonino travo in žličko vina v nepregosto brozgo ter jo po vampirsko popili!“, so me skušali v tire dolgočasnega vsakdanjika normalnežev usmeriti tistihmal, ko je bilo nahrbtnikovanje po Transilvaniji še nekaj nepredstavljivega. “Lukašenko je diktator najhujše vrste, norec, ugrabitelj in brezobziren morilec, zgnilil boš tam v kakšni beloruski čuzi!“, so mi nič kaj obetavno prihodnost živopisno slikali dežurni paranoiki in prodajalci mudologije, ljudje, ki Belorusije še na zemljevidu ne znajo pokazati. “V Gorskem Karabahu je klavnica, so ti morebiti v črevih ukleščeni vetrovi udarili v glavo in povzročili norost?“, so končali s hreščavim akordom, kakor da se je spopadlo krdelo mačk. Da raje ne omenjam, koliko dušebrižnikov me te dni poskuša prepričati, da na Japonskem ljudje kot nekakšni nabrekli razpadajoči gomolji množično umirajo zaradi radiacije … 🙁

Kaj pa argumenti, dejstva, osebne izkušnje? Pa kaj bi se z njimi ukvarjali, v tej družbi že dolgo ne veljajo nič, od vrha do dna. Če bi jih poznali in upoštevali, bi velika večina utihnila in mediji ne bi imeli o čem pisati, narod o čem razpravljati, nastala bi strašna praznina in dolgčas.
In namesto, da bi poslušal njih pridige, obsedel doma in pestoval slovenceljsko svetobolje, sem se, svoboden klatež in neškodljiv norček v svoji skoraj pregovorni trdoživosti še bolj srborit in energičen vedno odpravil prav na odsvetovane destinacije.
Slava Bogu, da jih nisem poslušal! Zamudil bi namreč nekatere najlepše trenutke svojega življenja … 😕

This entry was posted on Sunday, April 17th, 2011 at 11:27 and is filed under podolgem/počez. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. Both comments and pings are currently closed.