Domovojeva potepanja

V sebi lastni, veličastnih zamisli polni intelektualni prodornosti in pronicljivosti sem se dokopal do izrazito občestvene teorije, ki nesporno dokazuje, zakaj je hrana na vzletališčih tako draga – sleherniku z uteho fatalizma je kaj malo mar za denar, ako je mnenja, da utegne biti to morda njegov poslednji obrok v življenju.

Enega lososa, prosim! 😕

Ob ogledu fotografij priporočam poslušanje Sigur Rós. 😉

Zgodovinarji čestokrat na dolgo in široko opisujejo, kako je na otok, sestavljen iz bazaltnih planot ter prhkih ognjeniških izmečkov, v 9. stoletju prispel norveški Viking lngolfur Arnarson, dandanašnji živo zraščen z islandskim narodnim duhom. Morebiti pa bo v kateri od poustvaritev kakšne od znanih islandskih sag ostalo zapisano, da je na Islandijo tega turobnega poletnega dne kot zadnjo neosvojeno evropsko državo po letih praktičnega potepanja stopil imenitni mož iz majhne podalpske deželice, posebna osobnost, katere ne moremo navadno soditi, s čimer je Evropa dokončno padla. In nikoli več se ni pobrala. 😎

ali TJA IN NAZAJ

Za te galerije je pa zadolžen Borut. 😛