Archive for the ‘srednja evropa’ Category

bavarska

Sunday, August 16th, 2015

rezija

Sunday, May 11th, 2014

rezijanščina: “Ma hćí je wzéla Domovója, tahá stáraha dœ́da, ḱé ha ni tœ́hon, báj am bi bil mœ̀l u̯sȯ Rézjo, ja há ni jẹ́mjahon, ńahá.”

(Moja hči je vzela Domovoja, tega starega deda, ki ga jaz ne bi hotela; tudi če bi imel vso Rezijo, ga jaz ne bi vzela.) 😕

švica

Sunday, October 31st, 2010

fusnota izpod alp

Friday, October 29th, 2010

Pred časom je pri nas krožil vic o tem, kako se je Švicar naučil jodlati, ampak o podrobnostih na tem mestu ne bi bilo primerno govoriti. Potrebno pa je vendarle poudariti, kako lahko tudi nadvse spoštovani ljudje uslinijo svoje teorije popolnoma mimo. Pričakovali smo namreč vsi od tokratne poznooktobrske švicarske turneje merzlo vreme, sneg da bo medel in veter bril. A ljubo sonce je vse dni jako zaslužno sijalo, grelo je telo in dušo ter z lepimi barvami naravo slikalo in z BeTeKom sva se prijetno kramljaje vseskozi vsebinsko gibala med razdražljivo melanholičnostjo na eni strani in izrazitim optimizmom ter šaljivostjo na drugi – pridružila sta se nama pri tem početju nemalokrat tudi Simon ter André (ki jima bodi na tem mestu izrečena najiskrenejša zahvala za vse!).

Tako sva, v planjavah visoko zgoraj nad strmimi in vlažnimi grapami kolovratila po odmaknjenih alpskih dolinah ter samotnih hribovskih kmetijah, občudovala krave kmečko prozaičnih imen in nakupovala vsestranske švicarske vojaške nožke. Takole proti poznemu popoldnevu, v času prebavljanja, ko naju je običajno pričela gruditi lakota, pa sva si, seveda gmotnosti najinih razmer primerno, privoščila košček švicarske pivsko-gastronomske ponudbe. In Švicarji so, kar se tega tiče, jako čedni ljudje – v vodo devljejo kislico in jo kličejo za vino! 🙂

jesenska švicarijada

Thursday, October 21st, 2010

Tako se mi zdi, da se me vsak sleherni dan loteva vse večja želja preprosto uživati v lenobni brezdelnosti – odkraja mi je šlo težko, zdaj pa od dne do dne napredujem v družbeno duhovni inertnosti (občudovanja vredna utelesitev tega primera postaja prav pričujoči blogič). Kolikšen blagor trúdnemu osebku so torej krompirjeve počitnice, da mu je moč na idiličnih hribovskih vasicah z vsem zahtevam moderne higiene ustrezajočimi hlevi ter dvorišči, po katerih se oholo sprehajajo tolste kure, zopet uloviti izgubljeno ravnotežje duha!

Mogoče bom od tamkaj celo spet v kakšni na široko razpleteni in s smešnimi besedami ozaljšani štoriji razkladal svoje modrosti. Če le ne bova s starim popotnim sodrúgom BeTeKom preveč posedala po lokalnih alpskih krčmah in v vznesenem razpoloženju prepričevala drug drugega o svoji imenitnosti … 🙂

soška fronta 2

Sunday, May 9th, 2010

Nadaljevanje lanskoletnega potikanja po bojiščih 1. svetovne vojne.

solnograd

Monday, December 28th, 2009

… kakor ga vidijo ribe. 🙂

beneluks

Monday, August 31st, 2009

ex-ddr

Sunday, August 23rd, 2009

praslovani

Sunday, August 23rd, 2009

ih bin ajn berliner

Thursday, August 20th, 2009

Na nebu nad Berlinom se tiho pomikajo oblaki in žarko sonce z zoprno nepremičnostjo pritiska na naključne pasante tu spodaj. Dneve preživljam po svoji stari navadi lagodno, brezciljno se klatim po cestah in ulicah, razmišljujoč brez vsake smeri in določene teme, zgolj sledeč besede in misli, kakor pač same priplujejo. No, včasih zavijem tudi v kak muzej ali galerijo, še raje pak v katero od premnogih pivnic na odtešujoč srk pšeničnega piva, ki ga predme vešče porine stasita krčmarica v dirndlu.

Udeležil sem se danes (zgolj kot gledalec, kakopak), to je pa že treba omeniti, svetovnega prvenstva v atletiki. Potekale so to dopoldne med drugim tudi kvalifikacije v mnogoboju, zato sem imel priložnost spremljati poskuse prestavljanja človeških zmogljivosti v prav vseh, tako aerobnih kot anaerobnih atletskih disciplinah. In v tistem razdivjanem navijaškem adrenalinu sem hudomušno pomislil na berlinsko olimpiado l. ’36, ko je samemu besnemu firerju in njegovim arijskim atletom zlate kolajne kot za stavo pred nosom pobiral sloviti in kot oglje črni Jesse Owens. 🙂

Jutri odhajam še v Dresden in na Lužiško, kar bržkone pomeni, da bo naslednji (foto)prispevek že spočet na domačem računalniku.
V ponedeljek pa ponovno na tlako. 😥


Blue Man Group (live in Berlin, 19.8.’09)

rostock

Monday, August 17th, 2009

Sonce je v najvišjem sijaju gospodovalo nad obnebjem in asfalt je nežno plal, izpuhtevaje tisti mili katranasti vonj. Stopal sem navzdol po ulici Rose Luxemburg, prečkal cesto Friedricha Engelsa ter prispel na trg Karla Marxa, kjer sem se v svoji pregovorni trdoživosti nastanil v še enem tistih žepu prijaznejših hostlov.

Mogel bi vam iz teh obširnih daljav kakopak naslikati vse mogoče stiske iz časov mrakobnega ex-NDR režima z besedami, katere bi bil Dante, da je zanje vedel, postavil nad sama peklenska vrata. Ali raje se v svojih nadaljnih občasnih oglašanjih pobrinem in orišem lepše strani današnje vzhodnonemške stvarnosti. 🙂