čakalna vrsta

August 3rd, 2008 by domovoj

24 Responses to “čakalna vrsta”

  1. BeTeK Says:

    Hehe 🙂 Si se pa resnično potrudil pri detajlih tega naključnega turista: torb(ic)a s fotoaparatom, opornica za koleno in ura na roki me spominjajo na nekoga. :mrgreen:

  2. domovoj Says:

    To so seveda resnične zgodbice in resnični ljudje! 🙂
    Sicer pa sam veš, kako je s kupovanjem vozovnic v Rusiji … 😉

  3. sparkica Says:

    Hehe, ubogi čakajoči (ki tudi mene precej spominja na nekoga)… Veš kaj? Meni se zdi, da se tudi pri nas najde kak tak ruski sistem 😀 Ne vem, zakaj je bilo treba čakajočemu tako daleč, da bi to doživel?! 😆 :mrgreen:
    Ženska ima lepe uhane 😉 Čakajoči ob 9.05 je tudi posrečen 😀 Asociira me na Ötzija :mrgreen:

  4. domovoj Says:

    Vlak je sicer daleč najudobnejša varianta potovanja po Rusiji, toda za kaj takega mora človek imeti jeklene živce. In dosti časa.
    Predstavljajte si po kamelje obilno obložene ljudi s čudno ogromnimi punkeljni, culami in nabreklimi žaklji, ki se naselijo v kolodvorski čakalnici. Nekaj jih je, z mano vred, vedno vdano čakalo v vrsti, sicer pa je najpogosteje slišan stavek: “Kdo je zadnji?” Zadnjega nato potrepljajo po ramenu, češ, jaz sem zdaj prevzel štafetno palico zadnjega in gredo bogve kam. In potem se zgodi, da se zadnjemu čakajočemu (recimo meni) v vrsti kot “naslednji” najavi par ljudi, ki se potem pričkajo, kdo od njih je dejansko prišel prej.
    Železniški promet pa je gost in karte se kupujejo tudi za nekaj mesecev vnaprej. In to s potnim listom (tudi za Ruse, ki potujejo samo po Rusiji!), saj morajo na karti točno pisati vsi podatki lastnika … 🙄

    Ja, in včasih sem imel občutek, da se bodo tiste kolodvorske uslužbenke v strogih uniformah kar razpočile od silne pomembnosti, ko sem jim izročal prtljago v hranjenje. Seveda je bilo tudi tam potrebno pokazati potni list … 😯

  5. sparkica Says:

    Če kaj sovražim, so to (neurejene) čakalne vrste 😀 Misliš, da si niso izmislili, da so pred tabo na vrsti? Videli so, da nimaš čudnih punkeljcov, žaklov in cul, zato so te prinesli okoli? 😀
    V tako veliki deželi je verjetno tudi čas zelo relativna stvar… mogoče teče bolj počasi in ni problema planirati za kak mesec naprej…
    Presenečena sem bila, ko sem na Finskem na vseh železniških postajah,ki sem jih obiskala, pred blagajnami videla avtomat za listke s številkami, kdaj si na vrsti. Avtomat so imeli celo pred turistično pisarno 😀 Bilo mi je všeč,ker nikoli ni bilo dileme,kdo, kaj, kje 😉

  6. domovoj Says:

    Kregali so se v bistvu, kdo je tik ZA mano na vrsti, kar me je ganilo toliko kot nič. 😈
    Sicer pa moraš v ruskih vrstah paziti predvsem na to, da med čakajočimi ni kak centimeter odvečnega prostora. Prerivanje je namreč ruski nacionalni šport … 🙁

  7. BeTeK Says:

    Sparkica: Na Norveškem so imeli takšne avtomate tudi na poštah, v lekarnah in bankah. Zanimivo kako se lahko, na enostaven in po moje dokaj poceni način, naredi red. Ampak očitno pri nas za kaj takšnega ni interesa.
    Najbolj pa me razkurijo zahrbtne babice, ki me čisto slučajno ne vidijo (beri: me ignorirajo) in se postavijo v vrsto pred mene. Grrrrrr… Saj bi jo brez problema spustil naprej, če bi se postavila za mene. Ampak, ko se delajo, da me ne vidijo pa mi zakuha… 👿

  8. nikolaj Says:

    Zanimivo, enako bolezen imajo tudi nekateri znani radgončani 🙂

  9. sparkica Says:

    @BeTeK, kaj če bi prodala predlog našim politikom? 😉 V bistvu je ta ideja skrito orožje, ki lahko prevesi tehtnico v eno ali drugo stran. Propaganda v stilu “Dol s čakalnimi vrstami, vzemite listek!” bi bila povsem na mestu 😀 Res je dokaj poceni način, a se bojim, da bi naši uspeli izbrati najdražjega ponudnika (pod krinko cenenosti), katerega avtomati bi dajali listke brez številk 😆
    O zahrbtnih babnicah in starejši, penzionistični populaciji, ki se vriva ali pa tiši s torbico/vozičkom/košaro v hrbet raje ne bom… Se prehitro razpištolim 😆 Vem, kako zgleda ignoriranje. Zdravilo za to je čvrga ali čelak – izberi tisto, kar ti je ljubše deliti :mrgreen:

    @nikolaj, rekla bi, da to ni omejeno na Radgono 😉

  10. Dorothy Says:

    Ooo, tako znano .. kupujem karto za Batumi, najprej pol ure čakanja pri napačni blagajni, potem pol ure čakanja pri pravi, da mi povejo, da kart ni več, potem hiter pogled h sosednji, kjer jih – kako presenetljivo – še imajo in potem seveda moja večna pozabljivost, karte mi niso dosegljive, ker je potni list ostal v drugem nahrbtniku. 🙂
    O prerivanju in nepoznavanju osebnega mehurčka pa tako ali tako ne bi 🙂

  11. sparkica Says:

    Iz vajinih izkušenj sem se naučila naslednje: če me noge zanesejo v Rusijo in bom potrebovala karto za vlak, se bom že na začetku postavila v vrsto, za katero bom domnevala, da je napačna 😀

    Osebnega mehurčka verjetno ne poznajo zato, ker je dežela tako prostrana, da se jim običajno ni potrebno ravno izogibati drug drugemu… Postaje so edini način, da se malo pogrejejo drug ob drugem oz. pridejo v telesni stik/dotik z drugimi 😉 No, za ljudi pri nas to ni izgovor 😆

    Dorothy, si šla po potni list oz. si na koncu dobila karte?

  12. domovoj Says:

    Ko sem prispel v Baku, sem šel na nek šalter menjavat valute. Gospo, ki se je želela preriniti predme, sem s svojim 20-kilskim rukzakom katapultiral par metrov vstran, kjer je stoje obnemela.
    Z mano po napornih 17-ih urah vožnje z vlakom ni šale! 😀

  13. Dorothy Says:

    @sparkica: Obupala in šla na koncu z maršrutko. Ki je imela vseh sedem nočnih ur odprta okna, kako pa drugače. Gizdavo dekle v meni je bilo veselo, da nimam dolgih las, že tako so bile obrvi zaradi konstantnega vetra postavljene v prav zanimiv vzorec.
    @domovoj: proga Tb-Baku?

  14. domovoj Says:

    Tbilisi-Baku, res je. 🙂
    Zanimivo, kako podobne izkušnje imava. Na maršrutkah očitno nikjer ne zapirajo oken, tudi name je 6 ur pihalo z vseh strani na vožnji Erevan-Tbilisi (kapa pa v rukzaku 🙁 ). Pa 8 ur od Erevana do Gorskega Karabaha tudi, ampak tam mi je kar pasalo, ker je družinica za mano ves čas složno bruhala … 😐

  15. Dorothy Says:

    Hehe, js sm na tej progi, sicer v obratni smeri, v kupeju fasala dva turkmenistanska tovarnjakarja .. beat that 🙂 Ampak potem sem nadela svoj nebogljeni pogled, se zasmilila sprevodnici in s sopotnico naju je preselila v vseženski kupe. Nekaj manatov pri tem ni storilo nobene škode 🙂
    Ravno zaradi vetra v laseh sem potem iz Yerevana v Tbilisi šla na vlak .. in to ne na spalnik. Nepozabno 🙂

  16. sparkica Says:

    @domovoj: Si predstavljam (sama sem to nehote naredila enkrat ali dvakrat) 😆 Nahrbtnik je očitno dokaj dobro obrambno sredstvo 😆 Je dobila za bonus še grd pogled? 😆

    @Dorothy: hehe, najprej sem morala ugotoviti, kakšno prevozno sredstvo je sploh maršrutka 😀 Zdaj ko sem našla sliko, si prav lepo predstavljam, kako so tvoje obrvi imitirale gozd sredi viharja 😀 Sama imam dolge lase, tako da bi verjetno v tvojem primeru prišla iz maršrutke s sračjim gnezdom na glavi 😆
    Imaš kakšno (svojo) spletno stran s fotkami? Domovoj je s svojimi fotkami hudo spodbudil mojo rusko stran radovednosti 😉

  17. sparkica Says:

    Vidva bi morala spisati knjigo ruskih dogodivščin 😆 Prvega kupca že imata 😆

  18. domovoj Says:

    @sparkica
    Absolutno. Pa še srečna je lahko, da je fasala samo grd pogled. 🙂
    Dorothy se je pravzaprav potepala po Kavkazu, ampak v vsem ex-sovjetskem imperiju so prigodivščine itak podobne.
    @Dorothy
    Jaz sem bil v taistem spalniku skupaj skupaj z bivšim županom Bakuja. Seveda brez izmenjave telefonske in ostalih kontaktov (v primeru kakršnihkoli težav …) ni šlo. Beat that! 😉

  19. Dorothy Says:

    @sparkica: Nekaj jih lahko vidiš na mojem blogu, več jih bo objavljenih v naslednjih dneh, zdaj, ko sem v zavetju domovine, bom imela čas za urejanje.
    @domovoj: a smo fensi, pa smo sv kupe vzel, h? 🙂

  20. domovoj Says:

    Ih, čisto navaden kušet je bil … 😳

  21. sparkica Says:

    @dorothy, že čekiram… Zelo ste fensi 😀

  22. Na vlaku « krtek-ov fotoblog Says:

    […] (nočni) vlak. Prvič v Azerbaijanu, na poti iz Bakuja v Sheki. Sam nakup karte za vlak je poseben podvig. Najprej je treba zadeti pravo okence od osemnajstih in pri sebi moraš nujno imeti potni list. […]

  23. Ruth* Says:

    Hehehehe, no, toliko se ne čaka na kolodvoru, sem pa preživela lepe 3 ure v pisarni za študente in dobrih 45 minut na davčnem uradu. Všečno 😉

  24. domovoj Says:

    “Hehehehe, no, toliko se ne čaka na kolodvoru”

    No, prav veliko manj pa tudi ne … 😉