davide
Davide je doma s Sicilije, živi, dela in počiva pa blizu Firenc. Kot eden tistih nesrečnežev, ki jim je pač usojeno, da trpijo, zasluži ravno toliko, da preživi in letos sta si s punco uspela privoščiti celo potovanje. Spita, kot svobodni duši, ki ne poznata ne prisile in ne pravil, večinoma pod milim nebom; dva dni že ni prav nič jedel niti pil in skorej je od lakote in žeje pojemal, pove med dolgoveznim in gostobesednim stresanjem liričnih angleških približkov. Kje bosta jutri, pojutrišnjem, še ne ve, o tem ne odloča. „Ona je kapitan.“, ga prevzame nekakšno blago malodušje, tako se pač dogaja nam možakarjem povečini. Nato pa me v življenja neizprosni sili zarotniško pogleda, pomežikne in reče: „Včasih je vseeno bolje potovati sam, koliko bolje bi se človeštvu godilo brez balasta emocij.“
Na to, kakor na odvečno potrjevanje samoumevnega, nazdraviva.
