romunija
Prav hecne stvari privreju človeku včasih v spomin; morda zaradi melanholije prihajajočih praznikov ali pa se sličice davno minulih dni po betici sentimentalno razlezejo zaradi kakega globljega pomena, kdo bi vedel.
V poznodecembrskih dneh pred točno 20-imi leti sem imel tako recimo čast kot član kluba sivomaslinastih robáč v topi kontinuiteti pasivnosti poslušati naše starešine, ljudi, ki jim je narava podelila samo polovičen obrok možganov in ki so celo življenje trenirali kovanje leporečja o globjem socializmu. Istočasno pa se je po znamenitem načelu nedoločljivosti v sosednji deželi in v nič manj klavrnem stanju neki Nicolae Ceaucescu popolnoma ovil v svoje prhuti, zložil letalno mreno ter (ne baš prostovoljno, to je pač treba omeniti) nastavil svoj vampirski torzo puškam jeznih bašibozukov (verjetno nas je tistihmal ob krvavih romunskih posnetkih bolj malo slutilo, da smo pravzaprav z istega pašnika 😕 ).
No, po Romuniji, kjer ulicam še vedno kraljujejo vprege takšne in drugačne oblike, sem se od takrat potikal dvakrat. In mogoče je res pravi čas, da predstavim nekaj zasebnih pogledov na to zanimivo deželo.
December 23rd, 2009 at 07:05
Krasna dežela. Spomnim se, da so imeli nje prebivalci izjemen dar, da so že nove hiše naredili stare. In spomnim se besede, ki ima v njih jeziku očitno poseben pomen: sanatate. Ponavljali smo jo vedno, kadar smo dvignili kozarce. Torej kar pogosto.
December 23rd, 2009 at 23:05
Jaz pa sem se precej dobro naučil tamkajšnje besedne zveze “Trei bere vă rog!” Velikokrat nam je prav prišla. 😀