gruzija
September 12th, 2009 by domovoj
Dobri Bog je njega dni na sezamovem olju pacal v možnarju pretlačene Svane, Mingrele, Imerite, Gure in zajetno količino Kartlov. Dodal je ščepec Pšavov in Hevsurov, da se je lažje scmarilo, zvrnil noter Tuše in Kahete in stisnil zraven še Adžarijce, Osetijce in Abhazijce. Da je stvar postala bolj sočna, je na blagem ognju prepražil še kakšnih 40 kavkaških jezikov ter vkuhal 33 tiskanih mkhedruli minuskul. Vse skupaj je prelil z vinom, dodal podnebja od alpskega do subtropskega, začinil z obdobji kaosa, državljanskimi vojnami in gospodarskimi krizami ter vse naštete sestavine premešal v mešalcu, ki je bil pač pri roki. Zmes je dal za nekaj časa na hladno, počakal, da se je zmehčala in ji dal ime Gruzija.
September 14th, 2009 at 06:39
i, kake dobre fotke, pa še odlično zapisano … zakaj pa oni (kip) hodi po steni?
September 15th, 2009 at 09:26
“zakaj pa oni (kip) hodi po steni?”
Lift je bil ravno pokvarjen.
(sicer pa naj bi izgledalo, kot da je skočil od zgoraj navzdol press)
September 16th, 2009 at 02:06
hm, pri nas je tudi lift velikokrat pokvarjen …. 🙁
Se moram vpisat k alpinistom in padalcem, da bom lahko prišla domov in šla od doma (stopnice so naporne) 🙂
September 16th, 2009 at 20:32
Investiraj v vitel, štrik in sod z vodo približno tvoje teže 🙂 . Obstajajo gradbeni vitli na daljinca za ultra komot ljudi 🙂 . Ne bom ti opisoval nobel noslinic, ker vem, da sva podobno nesposobna futrati štiri nosače 🙁 .
September 16th, 2009 at 20:32
Sorry Domovoj za smetenje – fotke kot vedno dobre 🙂 .
September 17th, 2009 at 11:37
Čudovite fotke, zelo lepa stran, prijetno presenečenje. Mogoče pogrešam le daljše zapise.
September 18th, 2009 at 19:07
@anonimni
Stran in nje imenitna oblika sta nastali iz želje čimbolj izčrpen popis lastnih prigodivščin in izkušenj med kar najširši krog slučajnospoštovanih obiskovalcev in ljubiteljev potepanj dati. Poleg fotografij okolišev, gospostev, mest in trgov ter prenekaterih dodatnih razlag je tudi s številnimi črteži ovenčana in morda ji je zavoljo tega moč pripisati drugačnost od podobnih spletnih potopisnikov. Seveda pa mi ljubi Bog ni naklonil tako svinčnika kot fotoaparata in peresa enako vešče sukati, zato se morebiti res zdi, da zapisov primanjkuje. Čeprav jih je, kakor nam skrbna analiza pokaže, na strani pravzaprav še največ: 😕