«
»

kryžių kalnas

August 6th, 2008 by domovoj

Hrib križev, simbol litovske narodne identitete.

This entry was posted on Wednesday, August 6th, 2008 at 08:03 and is filed under vzhodna evropa. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. Both comments and pings are currently closed.

10 Responses to “kryžių kalnas”

  1. sparkica Says:
    August 6th, 2008 at 08:26

    Toliko križev na kupu še v Vatikanu nimajo 😀 Zanimivo… Zakaj pa jih zbirajo na tem hribu? Jih poberejo s starih grobov?

  2. domovoj Says:
    August 6th, 2008 at 08:49

    Križev je res ogroooomno (po novem je eden tudi moj 😉 ), lahko se jih kupi kar na stojnicah v neposredni bližini hriba …
    Litvanci so jih začeli postavljati po neuspešni vstaji v 19. st. kot izraz patriotizma in vere. V času Sovjetske zveze so Rusi hrib križev trikrat uničili, pa so ga domačini vedno znova postavili. Pred desetimi leti je imel tam mašo tudi papež Janez Pavel II, ki jim je tam pustil največji kip Jezusa, ki stoji pred hribom. Danes se križi postavljajo v spomin umrlim (sorodnikom, žrtvam 2. sv. vojne …) ali pa kot priprošnja za zdravje svojih bližnjih (na drugi sličici je vidna recimo tabla družine iz Splita).

  3. sparkica Says:
    August 6th, 2008 at 09:02

    Se mi zdi, da vem, kateri je tvoj (11. fotka?) 😀 Križec si dal kot priprošnjo za svoje zdravje? 😉
    Če bom kdaj imela kak križ viška, vem, kam ga lahko nesem 😀 Sicer dvomim, da se bo to zgodilo, ker nimam niti enega, ampak človek nikoli ne ve :mrgreen:
    A ni zanimivo, kakšne načine protesta (v tem primeru patriotizem in vera proti trdemu socializmu) si ljudje omislijo? Eni križe, drugi grafite, tretji pesmi, četrti molk, peti stradanje… Zadnjič sem naletela na spletno stran (ali celo blog?!) nekega Rusa in bila zelo presenečena nad njegovim opevanjem Rusov, Rusije, trdoživosti, simbola medveda ter seveda trdnosti vere… Dejansko me je kar zmrazilo (pa ne od vere), ampak zaradi dvoličnosti vsega skupaj… 😕

  4. domovoj Says:
    August 6th, 2008 at 09:09

    Ne, ne, moj križec je majhen lesen (za 1 €) in nanj sem nekaj napisal. Ampak Rusijo pa tudi jaz vseeno vedno opevam. 🙂

  5. sparkica Says:
    August 6th, 2008 at 09:11

    Ah, potem sem z ugibanjem o križcu brcnila mimo 😆
    Tvoje opevanje je precej zdravo, njegovo pa ni bilo 😕

  6. 1danica Says:
    August 16th, 2008 at 01:49

    Kdaj si bil v Litvi? Litva je zakon! No aš nekalbu Lietuviškai… Aš truputis suprantu 🙂

  7. domovoj Says:
    August 16th, 2008 at 08:09

    V Litvi sem bil prvič pred sedmimi leti, letos julija pa sem se skozi Litvo vračal domov iz Rusije. Glede na to, da sem se tam vedno dobro znašel če že ne z angleščino pa z ruščino, se v litvanščino nisem poglabljal. 😳
    Razen vsakodnevnih fraz … sveikas, laba diena, ačiu jums … alus 😉

  8. 1danica Says:
    August 16th, 2008 at 12:42

    Jaz sem bila tam pred par leti – januarja, pri minus 25 do minus 30. Zato sem bolj kot znamenitosti spoznala par ljudi, osnovne fraze sem si pogledala že prej, imajo zelo zanimiv jezik, celo dvojino premorejo, izgovarjava pa ni poseben problem, ker se da zelo lepo prebrati iz zapsanega.
    Peljala sem se z vzpenjačo v Kaunasu, videla neko ogromno cerkev tam, ki se je vmes uporabljala še za marsikaj drugega, pa Vilnius… še kdaj moram tja! Iki!

  9. domovoj Says:
    August 16th, 2008 at 13:04

    Ja, litvanščina je od vseh indoevropskih jezikov najbolj tesno povezana s sanskrtom, ima svoj sistem glasov in mnogo arhaičnih oblik in stavčnih struktur. Tudi dvojino. 🙂

  10. 1danica Says:
    August 16th, 2008 at 13:16

    Ko sem jo prvič slišala, so mi samoglasniki zveneli presenetljivo ruski, pa tudi kakšen š je bil bolj zadaj in podobno. Ko prisluhneš malo bolj, pa ugotoviš, da niti malo ne razumeš. Dvojina je pri njih samo še za kakšno bolj pesniško rabo, drugače je ne uporabljajo več. Tudi jaz sem si poagala z angleščino in ruščino. Oboje je tam zelo uporabno – angleščina v pogovoru z mlajšimi, ruščina pa za malce starejše.