Domovojeva potepanja

Ker slučajnospoštovani obiskovalec/ka bloga verjetno kar dobro poznaš jodlarsko-bavarsko, belgijsko, angleško-irsko in češko (o tom – potom)  pivovsko kvaliteto in kvantiteto, naj mi bo dovoljeno, da se v svojem kratkem traktatu dotaknem nekaterih pivsko eksotičnejših dežel vzhodne Evrope…

Zelo dobra piva sem pil denimo v Litvi (v tistih krajih se pivu reče “alus“, takisto v Latviji, ki pa jo po kvaliteti piva lahko mirno preskočim, mogoče bi omenil le “Aldaris“),  najlepše sta mi na želodec legli “Utenus” in “Švyturys“. No, v Estoniji sem poskusil kar nekaj piv znamke “Saku” in vsa so mi bila všeč, tudi temno.

V Belorusiji točijo v glavnem samo rusko pivo “Baltika“, ki pa ga glede na vsebnost alkohola delijo po številkah od 0 (za deco) do 12 (jaz sem bil že pri devetki fino zadet). Tukaj bi omenil še bizaren podatek, da omenjeno “Baltiko” mirno srebajo kandidati in voditelj med belorusko različico kviza Milijonar, pri katerem lahko srečni vseznalec kot glavni dobitek pokasira celih 30 jurjev naših bivših sitov!? 😐
Sicer pa sem v poleg “Baltike” v Rusiji degustiral (no, če se temu nacejanju lahko reče degustacija) “Nevskoe” pivo v vseh možnih različicah, pa “Tverskoe” (kot zanimivost naj povem, da se zraven piv v Rusiji obvezno prigrizne pistacije ali pa nagravžne posušene kalamare)… Za vsa piva znamke “Stepan Razin” so me trgovke v St. Petersburgu prepričevale, da so le pogojno pitna. In res so bila.

V Ukrajini sem pil kar dobrega, če ne odličnega “Obolona“, pozabite pa na “Černigivske” (dopuščam sicer možnost, da je moja ocena preveč subjektivna in prestroga – to pivo sem namreč žulil v neki zakotni ukrajinski vasici in ob njem več kot uro in pol čakal na pohanega piščanca). »Lvivske« je tako-tako, takisto »Krim«, v glavnem pa sem tamkaj konzumiral izvrstnega »Slavutiča«.

Ukrajinski vic: zakaj telo hitreje izloči pivo kot mleko? Ker pivu vmes ni treba spreminjati barve. In zakaj izloči telo rusko pivo hitreje od ukrajinskega? Ker mu vmes ni treba spreminjati niti okusa. 😆

V Moldaviji sem imel čas in čast poskusiti edinole »Chisinau«. Ni bilo slabo.
Armenija je znana po svojem znamenitem konjaku (baje je Winston Churchill srkal izključno armenski konjak znamke »Ararat«), zato pa se s pivi ravno ne more pohvaliti. »Kotayk«, še posebej pa »Kilikia« sta tako svinjsko grenki pivi, da sta praktično nepitni! Tudi v Gruziji žejnemu popotniku toplo priporočam odlično rdeče vino namesto piva, čeprav »Kazbegi« mogoče niti ni bilo tako slabo in »Argo« takisto ne…
V Azerbajdžanu mi je ob šašliku, kebabu, pilavu in ostalih orientalskih kulinaričnih dobrotah najbolj pasalo »Xirdalan« pivo.

V Romuniji imaš solidnega “Ursusa” in “Silvo” (pa na temnega »Ciuca« ne gre pozabiti!), “Bergenbier” ni kaj posebnega, ampak zaboga nikarte ne pijte piva z modro etiketo, ki sliši na ime “Aurora“, ker je nikakvo!!! “Aurora” je gnojšnica.
V Bolgariji sem popil največ piva, imenovanega “Kamenitza“. Takoj za njim bi uvrstil “Zagorko“, “Boljarka” pa je za razliko od “Astike” vsaj pitna. Najbolj znano bolgarsko pivo, namreč “Šumensko“, me ni preveč navdušilo, enkrat me je celo – prisežem! – po njem bolel želodec…
V Srbiji sem pil v glavnem »BIP«-ove spljačine, okus pa sem si tu in tam popravil s solidnim »Apatinskim«. O kvaliteti črnogorskega “Nikšičkega” verjetno ni treba izgubljati besed! Odlično pivo! V Makedoniji me je navdušil »Zlaten dab«, »Skopsko« in »Bitolsko« dobita oceno zadostno.

Palec dol za albanska piva! »Tirana« je scalnica, »Stela« in »Kaon« takisto, »Korca« pa ima celo okus po suhih slivah! Bljak!

Ne smem pozabiti na Poljsko. V teh krajih zahtevajte “Žyvec” pivo, lepo steče po jeziku in je blagega okusa. No, priporočal bi vsaj še “Tyskie“, “Lech” in “Okocim“. V neki pivnici v Krakowu so nam postregli tudi z domačim ingverjevim pivom, zavoljo enormnih količin zaužitega omenjenega napitka (točijo ga v nekakšnjih valjih po štiri litre!) pa mi je ime ušlo iz glave…

Kar se pa že omenjenih čeških piv tiče… Toliko opevani “Budvar“, “Plzensky Prazdroj“, “Krušovice” in “Staropramen” (pa še kakšnega “Ostravarja“, “Kelta” in “Branika” lahko dodamo) so namreč čisto navadna čopotnica, ki človeka le napihnejo kot kroto, zadenejo pa popolnoma nič! Pasalo mi je edino “Starobrno“, pa še to le zaradi okusa. Napitki njihovih bratrancev iz slovaških pivovarn (“Zlaty Bažant“, “Martiner“) pa niso žal nič boljši…

Pa na zdravje!

This entry was posted on Thursday, July 26th, 2007 at 06:26 and is filed under podolgem/počez. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. Both comments and pings are currently closed.