Čez vso obširno ravnico, ki se je razprostirala med zmedo tistih pisanih hišk je v tihem dostojanstvu med bujnim ščavjem in od sonca ožarjenimi kamni, po katerih so se gonili neki nepomembni martinčki, tekla najdaljša evropska reka in prinašala razkošen, rahlo smrdljivkast zadah ruskih step.
Lagodno sem se sprehajal ob obali in pljuval v penečo se vodo, ki je šumno bežala pod mano, pomakal roke v mrzlo reko ter uganjal podobne kratkočasnosti. Willy je mimogrede še omenil, da se je ob Volgi odvijala bržkone najbolj krvava bitka v zgodovini človeštva, kakšne druge omembe vrednejše prigode ali dovtipa pa se od tam pri najboljši volji ne morem spomniti.

(klikni za povečavo)