sv. krištof
S kraja je bil Krištof pagan, visok dvanajst komolcev, močne in čvrste postave. Bivala pa je v njem dobra, olikana duša in menda je bil poklican v službo Gospodovo, ko je nekoč nevede na rami nosil božje Dete čez reko (le-to je čedalje teže postajalo in komajda ga je na drugi breg prinesel):
„Nosiš več kakor ves svet; onega nosiš, kateri je svet ustvaril! Svojo palico zasadi v zemljo; spoznal bodeš mojo moč, kajti jutri bode cvetela palica in bode rodila sad.”
Odsihmal velja Krištof za zavetnika in zaščitnika popotnikov, priprošnika zoper naglo smrt ter zoper pijančevanje in preklinjanje. Iščoč v v srcu tolažbe i miru ob svojej razvpiti smoli in obilnem pomanjkanju bistroumja v življenju, bržčas ni odveč, imeti ob sebi kar dva Krištofa; enega na zvesti popotni bisagi in enega za stalno načečkanega na roki. 😐
October 4th, 2013 at 12:12
hahaha…, malo preveč si se “oborožil” s temi svojimi zavetniki, talismani, amuleti inkajvemsčimše… 🙂
October 4th, 2013 at 16:53
Zlo je objektivnost kozmične hierarhije, pojmovano kot lastna entiteta, ki človeka ujame in ga podredi mučenju telesa in trpljenju duha. V svetu, v katerem odpovesta tako logika kot verjetnostni izračun in je vsako racionalno iskanje argumentov zaman, obupancu preostane le še zatočišče ezoterike in vera v nadnaravno.
Govoril sem. 😐