geštalt terapija
Nemiren duh sanja o projektih, ki jih še ni izvedel, o krajih, kamor še ni stopil njegov uren korak in o ljudeh, katerih navad še ni spoznal. Tako se je ta dan moja koprneča duša cele pol ure bojevala s pametjo in je slednja na kraju kajpada kapitulirala ter tudi formalno uredila stvari za potep po Japonskem.
Moj delovni teden, poln metafizičnih dvomov, namreč zaznamujejo vsakodnevne težavice kroničnega deloholika, stres in naglica, kaos vesoljnega. Japonska pak, po drugi strani, se mi zdi oličenje umirjenosti, reda, spokoja in pragmatične sistematičnosti – vsega torej, česar mi ta trenutek primanjkuje. Skok v deželo vzhajajočega sonca morja bo torej tudi nekakšna eksistencialno/izkustvena oblika geštalt terapije, balansiranje mojega lika in podobe, ki obsega razsežnosti telesa, duše ter duha … Morda pa me nove perspektive in zen vpogled v obstoj na koncu pripeljejo še do razsvetljenja! 🙂
February 21st, 2011 at 13:38
Bravo! Nekega dne, pa naj bo tudi deževen, ti bom sledil.
February 21st, 2011 at 13:56
Kaj vse se lahko dogodi radovednemu človeku v daljnem širnem svetu, vas bom vse štiri bralce itak sproti obveščal na blogu. Podrobnejši raport pa avgusta. Ob pivu. 😉
February 21st, 2011 at 16:40
Oj, kot tipičnega slovenclja, me razganja od zelene zavisti, da ne morem tudi jaz k rižojedcem stare lesene templje, tradicionalne hiše, lesene vrtne svetilke, čajne hiše in vhodne portale fotkati. A kot razumnega človeka me greje zavest, da boš ti to najverjetneje opravil bolje kot jaz in ne boš, egoistično, tiščal slik k sebi ampak jih boš z nami tukaj delil :). Do avgusta se bom boril z nervozo okoli raporta in fotografij z “uničevanjem” lesa z mojo skromno zbirko ročno kovanih japonskih dlet, žag in ostalega mučilnega orodja in upam, da bom kakšen skromen izdelek lahko pofotkal na moji domačiji in izamenjal fotke s tvojimi 🙂 .
.
一路平安を祈る (ichiroheian o inoru)
– I wish you a smooth road (old fashioned)
February 21st, 2011 at 17:01
(Tudi) zato sem si privoščil nov fotoaparat. Japonskega, kakopak. 😎
February 21st, 2011 at 17:12
Uf, komaj lovim slovenceljsko sapo 🙂 in se že veselim lepih fotk 🙂 .
February 22nd, 2011 at 20:39
Lajkam 🙂
February 23rd, 2011 at 16:22
Borste – iz umirjeno poglobljenega blogerja z zaključenim razmišljanjem v fejsbuk lenúharja! 😈
February 26th, 2011 at 21:08
Zdaj pa le vidim, da se ne hecaš.
Kuuul, Japonska kot geštalt terapija… To bi se še jaz šla, če bi imela čas in čas.
February 26th, 2011 at 21:14
Ehm, preresni časi so za hece … Saj vidiš, ponekod se kuha, drugje že vre. Pa tudi pri nas se jih nekaj že vrti na ražnju. 😕
February 27th, 2011 at 18:15
Hja, na žalost je resnično tako in se bojim, da smo samo še streljaj od “revolucije”.
Kdaj pa pravzaprav potuješ in za kako dolgo?
February 27th, 2011 at 18:48
Prešeren je hrepenel po Juliji, jaz pa po juliju.
March 18th, 2011 at 22:19
Da se ne boš vrnil z rakom na dojkah 😎
April 2nd, 2011 at 21:08
Prmejduš, jaz sem sedma ali osma bralka tvojega bloga – boš meni tudi kaj povedal, kako je na tvojih potovanjih?
April 4th, 2011 at 12:19
A so neljubi dogodki kaj vplivali na tvojo terapijo?
April 4th, 2011 at 12:50
Zakaj že bi naj? 😯
P.S. Če namiguješ na radiacijo – aktualne meritve (Kyoto sem izbral zato, ker bom tam teden dni):
