haggis
Življenje je pač takšno, kakršno je – nekatere stvari si lahko izbereš sam, velike večine pač ne. Kajti lepota življenja je brezobzirna in živi se le enkrat. Zadnje dni me je (in bržkone tudi vse moje štiri bralce) tako goreče zanimalo, če bom zbral pogum in enkrat poskusil haggis. Menda je dober, zatrjujejo Škoti, čeprav ne poznam nikogar izven Škotske, ki bi se mu zdela ovčja drobovina s krvjo okusna. Pri nas doma nihče nikoli ne bo skuhal haggisa, v tukajšnjih škotskih pubih pa si ga tudi ne upam naročiti, kajti če mi ne bo všeč, ga bom moral pustiti in naročiti kaj drugega, pa se mi zdi škoda denarja. Pa tudi tak odnos do hrane je neprimeren, saj je v Afriki veliko lačnih otrok, ki bi z veseljem pojedli tisti haggis. Tudi v zakotnih vasicah ukrajinskih Karpatov sem videl veliko malih raztrgancev, ki bi bili haggisa gotovo zelo veseli. Naj ga mar pošljem v Ukrajino, če mi ne bo všeč? Ampak en haggis najbrž ne bi nasitil mnogo otrok …
Kakorkoli že, iz svoje gole dobrohotno-topoglave radovednosti, vedoželjne nravi ter svobodnega in pustolovskega duha sem si dal danes haggis sevirati za spontano kosilo. In z zmagoslavno zlobnim krohotom pospremljam one, ki so me spehali v vrečo moje lastne bojazljivosti – haggis mi je tako neizmerno teknil, da si bom jutri naročil še enega! 😎
August 9th, 2010 at 22:39
A ni škoda denarja, mar bi ta denar koristno investiral v kakšni fini destilarni 🙂 ? No kakorkoli že, dober tek domovoj in tudi jutri upam, da boš enako vzhičen kot danes .
August 10th, 2010 at 08:59
Vau! Jaz sem v šoku!
August 10th, 2010 at 14:28
No, zdaj, ko sem si nekoliko opomogel od prvega šoka… Vsaka čast, da se nisi pustil, da te prepričamo. Pa dober tek!
😀
August 10th, 2010 at 17:22
Smorny, ti si verjetno zaužil vegetarijansko različico! 🙂
August 10th, 2010 at 21:40
Že včeraj sem hotel nekaj zapisati na to temo in sicer naslednje: Ne verjamem!
Kot nekajkratni sopotnik lahko rečem le, da se Domovoj prehranjuje v preverjenih restavracijah, največkrat tipa Mc, Kentucky, Big etc…
Mislim, da si hoče zagotoviti mir pred vašim vztrajnim najedanjem…
Prej bi mu verjel, da je videl pošast iz Loch Nessa… 🙂
August 10th, 2010 at 21:43
Kaj pa današnji haggis, je bil vsaj približno toliko dober kot včerajšnji?
August 10th, 2010 at 22:27
Pravilno borste, skepsa je edini zdrav odnos do tega sveta! 🙂
Ampak haggis sem vendarle pomazal, in to z užitkom. Mislim, komu pa ne bi teknile krvavice s pretlačenim krompirjem in omako iz viskija? ❓ 😯
Anka, danes sem se prehranjeval italijansko – pizza za kosilo in špageti za večerjo. Zajtrkoval pa sem v BurgerKingu, tu ima vrli borste kar prav … 😳
August 14th, 2010 at 21:09
Glede na to, da se prehranjuješ italijansko, pajdašiš z Italijani, voziš italijanski avto, bi bil že skrajni čas, da pod drobnogled vzameš to prelepo deželo.
Nobena skrivnost ni, da imajo Italijani veliko razlogov za samohvalo, zajtrki (tipični njihovi) pa nikakor niso njihova močna stran.
August 15th, 2010 at 19:07
Sem mislil, da boš na koncu omenila še kako Italijanko … 😉
Sicer pa sem sever Italije prečesal že podolgem in počez, res pa je, da južneje od Rima še nisem bil spljoh. 😕
August 15th, 2010 at 22:08
Joj, joj, joj, sploh mi ni jasno, le kako sem lahko pozabila omeniti čedno Italijanko.
Nisem vedela, da si doberšen del Italije že prevandral, je o tem kaj napisanega?
August 16th, 2010 at 08:17
Anka, to je bilo negda sveta, v času daleč pred blogom. 😕
August 16th, 2010 at 21:35
Kulinarični pripis: haggis se postreže z “neeps and tatties” – pretlačen krompir sem prepoznal, za tisto drugo pa stric Google pravi, da je oljna ogrščica … Omakca iz viskija je “dram“.
August 16th, 2010 at 22:34
Kaj nisi tega čuvenega haggisa, ki si ga zaužil, nič pofotkal?
August 17th, 2010 at 07:55
Nisem. 😕
Zgleda pa takole, kot bi se ti nekdo podelal na krožnik:
Še priprava …
August 18th, 2010 at 21:16
Tole me spominja na čas, ko sem fantoma obroke servirala v takšni obliki.