o druženjih
Thursday, June 3rd, 2010Za mnogotére popotnike je pravi čar vsakega potovanja v iskanju prvobitnega stika z gostoljubnimi domačini, prvoosebnega izkušanja njihovega pristnega vsakodnevnega življenja ter njihovih navad, ob tem pa začutiti toplino razmajane postelje in okusnost lokalne specialitete, ki jo prijazna domorodka obilno mehke riti in krepkih beder servira na trhlo leseno mizico sredi svoje skromne bajtice.
Zame ne. Človek zapletenega in občasno utrujajočega značaja si preprosto zadegam nahrbtnik na rame, se podam na avtobus ali še raje vlak, prispem koder in pogledam kar me je volja, pri čemer me direkten stik in izkušnja prvinskega spoznavanja življenja domačinov kaj malo zanimata. Tudi različne oblike vagantskega družabnega mreženja, fenomen couchsurfinga ter druženje in spoznavanje v hostlih, ki veljajo za bolj sproščeno obliko bivanja in kjer se hitro navežejo stiki s somišljeniki, me v svojem skrajnem individualizmu pustijo hladno ravnodušnega.
Skratka, preden spet izginem v sivino prozaičnega vsakdanjika, bom slučajnospoštovanim obiskovalcem tega bloga zaupal še seznam oz. spisek vseh vplivnih osebnosti iz evropskega javnega življenja, s katerimi se nisem nikoli rokoval in tako tudi nikoli osebno srečal in tako tudi nikoli osebno pogovarjal, s čimer bom dokazal, kakšen sociopat sem: Michael Ballack, Mark Knopfler, David Beckham, Roger Federer, Franz Beckenbauer, švedska kraljica Silvia, yorška vojvodinja Sarah Ferguson, Monica Bellucci, Falco, Georg Baselitz, Haris Silajdžić, Sir Mick Jagger, Angela Merkel, Johan Cruijff, Jaap de Hoop Scheffer, Joca Amsterdam, Vaclav Havel, Carla Bruni, Vladimir Putin, Dmitrij Medvedjev, Magdalena Forsberg, Ole Einar Bjørndalen, Liam Neeson, Viktor Orban, John Cleese, Nena … in tako naprej vse do Emirja Kusturice, s katerim se mi ravno tako nikoli ni uspelo rokovati in tako tudi ne osebno srečati in tako tudi ne osebno pogovarjati.