Domovojeva potepanja

Spočetka ni bilo na Zemlji ničesar, razen boga Svetovida. Svetovid je spal ter sanjal in od vekomaj mu je ta sen trajal. In ko mu je bilo usojeno, da se je zbudil, se je z malomarno vzvišenostjo ogledoval naokrog in s pogledi svojih štirih glav ustvaril ves svet – sever, jug, vzhod in zahod.

V svoji preproščini in v svoje neizmerno zadovoljstvo ljudje še dandanes radi potujemo, da si ogledamo, kaj je Svetovid z očmi ustvaril. Slučajnospoštovani obiskovalci ste kakopak že dodobra seznanjeni, da me je letos s prebrisano taktiko sprejemanju sveta takega, kot pač je, neslo v smeri zemeljskih magnetnih silnic (na sever oz. na Skandinavsko torej), lani proti vzhodu in materi Rusiji, predlani pa sem veseljačil po gorkejih južnih balkanskih krajih. Za naslednje leto mi je zategadelj preostal še zasuk v levo in hajdi na skrajni zapad stare celine, na od svetlega sončka in vina omotični Iberski polotok (glej podobo spodaj).

Kajti kdor kakor rodno tudi tuje dežele ljubi in spoštuje, Bogú, ljudém se prikupuje.

Dobri Bog je njega dni na sezamovem olju pacal v možnarju pretlačene Svane, Mingrele, Imerite, Gure in zajetno količino Kartlov. Dodal je ščepec Pšavov in Hevsurov, da se je lažje scmarilo, zvrnil noter Tuše in Kahete in stisnil zraven še Adžarijce, Osetijce in Abhazijce. Da je stvar postala bolj sočna, je na blagem ognju prepražil še kakšnih 40 kavkaških jezikov ter vkuhal 33 tiskanih mkhedruli minuskul. Vse skupaj je prelil z vinom, dodal podnebja od alpskega do subtropskega, začinil z obdobji kaosa, državljanskimi vojnami in gospodarskimi krizami ter vse naštete sestavine premešal v mešalcu, ki je bil pač pri roki. Zmes je dal za nekaj časa na hladno, počakal, da se je zmehčala in ji dal ime Gruzija.

Vprašanje za Radio Erevan: Ali je res, da je kozmonavt Jurij Gagarin na lotu zadel avtomobil?
Odgovor: Načeloma res. Le da to ni bil kozmonavt Jurij Gagarin, temveč upokojenec Oleg Gagarov in ni šlo za avtomobil, temveč za kolo. Kot ga tudi ni zadel na loteriji, ampak so mu ga ukradli.

Vprašanje za Radio Erevan: Ali je res, da si v času komunizma lahko naročil hrano po telefonu?
Odgovor: Načeloma res. Dostava pa je bila po televiziji.

Vprašanje za Radio Erevan: Ali lahko atomska bomba uniči naše mesto Erevan s sijajnimi zgradbami in prelepimi parki?
Odgovor: Načeloma res. Vendar je Moskva mnogo lepše mesto.

Vprašanje za Radio Erevan: Ali lahko povprečen sovjetski državljan kupi volgo?
Odgovor: Načeloma da. Ampak kaj mu bo toliko vode?

Prav hecni šumniki so se nekaterim slovanskim narodom in jezikom prikupili, posvojili so tako denimo »mehki č« (ć oz. ћ), »mehki ž« (ź) ter »mehki š« (ś oz. ‘щ’) in ni ga šolskega berila, v katerem ne bi bilo vsaj nekaj teh lepih črk vpleteno. Ako se vam je kdaj recimo v Ukrajini znajti, treba je torej namesto slastnega boršča in zeljnega ščija borś in śi naročiti ter kako dobro besedo za njih predsednika Juśenka najti – ta napotek bode naši najnežnejšij mladini gotovo več koristil, nego kaka druga, lesena in znabiti še zelo draga igrača.

Upravljavec pričujoče strani, ki je že mnogo lepih in koristnih naukov za celo življenje v našem milem maternem jeziku med slovensko ljudstvo spravil, pa je dal današnje podučno besedilo tudi z nekaterimi primernimi ukrajinskimi podobami olepšati.