This entry was posted
on Friday, February 27th, 2009 at 09:24 and is filed under stripi.
You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed.
Both comments and pings are currently closed.
Hehe 🙂 Vsaka podobnost z resnicnimi osebami je zgolj nakljucna. Lp iz AYT, cez nekaj ur pa ze iz VIE. Prva bitka s “Sultanovim mascevanjem” (glej zgodbo st. 2) je dobljena. Ampak Sultanova vojska na meji se caka.
Malo sem firbčen, ali pred svojimi vandranji izdelaš podroben itinerar ali pač blodiš okoli in obležiš, kjer te noge pustijo na cedilu? Slednja varianta bi mi bila nekako bolj pri srcu. Ampak mogoče mi boš to zaupal ob tistem znamenitem sodu pira, ki ga kaniva enkrat izprazniti.
Priznati moram, da nisem eden tistih, ki na pot zdrknejo lagodno, kot bi izpljunili koščico češnje. Kot resen in sistematičen osebek (še ena profesionalna deformacija, pomešana z obsesivno-kompulzivno motnjo) se na potovanje vedno pripravim napol znanstveno – temeljito preštudiram zemljevide, vozne rede, geografijo in zgodovino dežele ter se do onemoglosti poskušam naučiti vsaj osnovnih fraz za komuniciranje z lokalci. Seveda pa je potem na samem potepanju marsikaj drugače in stvar trenutne inspiracije. 😎
Soda piva ne obljubljam, vsekakor pa naju v naši kleti čakata dva püčla domače rdečke. In če bova s tem zmenkopomenkom še dolgo odlašala, se jima utegne pridružiti še kakšen. 😉
Hja, meni moja pregovorna furjavost ne dopušča, da bi si podrobno splaniral karkoli. Čeprav se zadnja leta (malce neprepričano in temu primerno zavzeto 😕 ) zdravim. V primeru zmenkopomenka se pa kanim flegma prepustiti usodi in navdihu, ne glede na vse püčle, sode in ostalo kramo. Bo, kadar pač bo. 😎
No, sam si okviren itinerarij v sebi lastni trmi zapičim v glavo že leta pred dejanskim odhodom. Tako lahko že zdaj brez tančice globoke skrivnostnosti povem, da bom ob naslednjem obisku matjuške Rusije – kdaj bo, sicer še ne vem, da pa bo, o tem ni dvoma – prestopil Ural in se preko Sibirije napotil do Tomska, nazaj grede do Moskve pa postal še v Ekaterinburgu in Kazanu. Opozarjam pač zato, da mi ne bi, dragi potencialni sopotniki, potem ponujali cele palete izgovorov … 😎
Domovoj ali si morda premišljeval še o kakšni drugi popotniški smeri? Občutek imam, da ti je že pred leti prišla voda v kompas in zaradi rje se je posledično zataknil in kaže le proti severovzhodu. ŽŽ me je čisto vrgel iz tira z Dominikansko republiko s planom ali brez. Kaj tebe nikoli ne prime nič v tisti smeri ? Ali pa smatraš, prav po budistično, da si je s trpinčenjem ob enoličnem proviantu, zanič nastanitvah, vidu nevarni vodki potrebno karmo izboljšati za pravljično naslednje življenje 🙂 ?
Ob besedi avtobajta moji nemajhni uhlji zastrižejo. Čeprav moram takoj pojasniti, da si pod tem pojmom predstavljam staroverski folksvagnov transporter z udobnim dormeotom v zadnjem delu ter vandranje kamorkoli pač nanese. Utemeljeno pa sumim, da bi naneslo bolj proti jugu. Kot slišim, okoli Nordkappa plahutajo komarji, ki se ponašajo z gabariti netopirjev. To pa je že podatek, ki da običajnemu hropcu misliti. Preferiram ravno prav razgaljene mladenke na neskončnih plažah, ob diskretnem šepetanju vetra skozi veje tamarisk, pa četudi obveljam za nepopravljivega čudaka.
Truba, pokorno izjavljam, da me Dominikanska republika ne bo videla niti narisanega – vse tiste njene rajske turkizne plaže z veseljem prepustim v gretje tvojih kosti. 🙂
Sicer pa mislim, da ta tema zasluži posebno obravnavo in objavo (glej zgoraj). 😎
February 27th, 2009 at 10:39
😆 nadvse zanimive izkušnje, ni kaj … 😆
February 27th, 2009 at 13:48
In kot ponavadi čakam na dodatna pojasnila kako so se zgodbe razpletle. Tretje (ruske) izkušnje pa ne razumem najbolje. Oz. stavka na zadnji sličici
February 27th, 2009 at 14:06
Alex, na zadnji je avtor danes. Pise in rise, …
February 27th, 2009 at 14:11
Hehe 🙂 Vsaka podobnost z resnicnimi osebami je zgolj nakljucna. Lp iz AYT, cez nekaj ur pa ze iz VIE. Prva bitka s “Sultanovim mascevanjem” (glej zgodbo st. 2) je dobljena. Ampak Sultanova vojska na meji se caka.
February 27th, 2009 at 15:48
Alex, preživel sem. Vse. 😉
(Pa BeTeK tudi, čeprav na predzadnji sličici precej slabo izgleda. )
February 27th, 2009 at 21:23
Valjda, da si preživel … 😎 kdo bo pa meni knjigo ilustriral, če ti ne bi preživel …. 😐
February 28th, 2009 at 08:27
Malo sem firbčen, ali pred svojimi vandranji izdelaš podroben itinerar ali pač blodiš okoli in obležiš, kjer te noge pustijo na cedilu? Slednja varianta bi mi bila nekako bolj pri srcu. Ampak mogoče mi boš to zaupal ob tistem znamenitem sodu pira, ki ga kaniva enkrat izprazniti.
February 28th, 2009 at 08:59
Priznati moram, da nisem eden tistih, ki na pot zdrknejo lagodno, kot bi izpljunili koščico češnje. Kot resen in sistematičen osebek (še ena profesionalna deformacija, pomešana z obsesivno-kompulzivno motnjo) se na potovanje vedno pripravim napol znanstveno – temeljito preštudiram zemljevide, vozne rede, geografijo in zgodovino dežele ter se do onemoglosti poskušam naučiti vsaj osnovnih fraz za komuniciranje z lokalci. Seveda pa je potem na samem potepanju marsikaj drugače in stvar trenutne inspiracije. 😎
Soda piva ne obljubljam, vsekakor pa naju v naši kleti čakata dva püčla domače rdečke. In če bova s tem zmenkopomenkom še dolgo odlašala, se jima utegne pridružiti še kakšen. 😉
February 28th, 2009 at 12:18
Hja, meni moja pregovorna furjavost ne dopušča, da bi si podrobno splaniral karkoli. Čeprav se zadnja leta (malce neprepričano in temu primerno zavzeto 😕 ) zdravim. V primeru zmenkopomenka se pa kanim flegma prepustiti usodi in navdihu, ne glede na vse püčle, sode in ostalo kramo. Bo, kadar pač bo. 😎
March 1st, 2009 at 21:43
No, sam si okviren itinerarij v sebi lastni trmi zapičim v glavo že leta pred dejanskim odhodom. Tako lahko že zdaj brez tančice globoke skrivnostnosti povem, da bom ob naslednjem obisku matjuške Rusije – kdaj bo, sicer še ne vem, da pa bo, o tem ni dvoma – prestopil Ural in se preko Sibirije napotil do Tomska, nazaj grede do Moskve pa postal še v Ekaterinburgu in Kazanu. Opozarjam pač zato, da mi ne bi, dragi potencialni sopotniki, potem ponujali cele palete izgovorov … 😎
March 2nd, 2009 at 20:56
Domovoj ali si morda premišljeval še o kakšni drugi popotniški smeri? Občutek imam, da ti je že pred leti prišla voda v kompas in zaradi rje se je posledično zataknil in kaže le proti severovzhodu. ŽŽ me je čisto vrgel iz tira z Dominikansko republiko s planom ali brez. Kaj tebe nikoli ne prime nič v tisti smeri ? Ali pa smatraš, prav po budistično, da si je s trpinčenjem ob enoličnem proviantu, zanič nastanitvah, vidu nevarni vodki potrebno karmo izboljšati za pravljično naslednje življenje 🙂 ?
March 2nd, 2009 at 22:20
Truba: mislim, da se bo letos kompas obrnil malce bolj na sever. Ako buh da avtobajto. 🙂
March 3rd, 2009 at 06:38
Ob besedi avtobajta moji nemajhni uhlji zastrižejo. Čeprav moram takoj pojasniti, da si pod tem pojmom predstavljam staroverski folksvagnov transporter z udobnim dormeotom v zadnjem delu ter vandranje kamorkoli pač nanese. Utemeljeno pa sumim, da bi naneslo bolj proti jugu. Kot slišim, okoli Nordkappa plahutajo komarji, ki se ponašajo z gabariti netopirjev. To pa je že podatek, ki da običajnemu hropcu misliti. Preferiram ravno prav razgaljene mladenke na neskončnih plažah, ob diskretnem šepetanju vetra skozi veje tamarisk, pa četudi obveljam za nepopravljivega čudaka.
March 3rd, 2009 at 07:54
Truba, pokorno izjavljam, da me Dominikanska republika ne bo videla niti narisanega – vse tiste njene rajske turkizne plaže z veseljem prepustim v gretje tvojih kosti. 🙂
Sicer pa mislim, da ta tema zasluži posebno obravnavo in objavo (glej zgoraj). 😎
March 27th, 2009 at 13:34
OK, you are a great great, maybe the greatest fan from Mawil, Germany, right?