koprc
Kar se prehranjevanja v ruskih restoranih in cenejših obcestnih krmilnicah tiče, sem se kar vestno izkazoval s puhlo štorastim izborom ter seveda strastni nagnjenosti do kuretine in tamkajšnjih slovitih zelenjavnih juh, boršča in soljanke.
A najsi sem še tako zabodeno zrl in se ostro naprezal s tistim v grebljicah nakracanim menujem ter z debelim mrmrajočim glasom, ki je poudarjal resnost moje odločitve, naročil karkoli, jed je bila vedno obilno začinjena s koprcom. To rastlinico (definicija pravi, da je to vrtna zdravilna začimbnica z rumenimi cvetovi v kobulih, Foeniculum vulgare), ki jo pri nas uporabljamo pri vlaganje kumaric, najdete namreč v ruski kulinariki praktično v čisto vsaki solati, juhi, omakah, kot dodatek k pečenemu mesu, radodarno ga posujejo celo na pizzo (nasploh sem to obsedenost z ukropom zapazil po vsem nekdanjem sovjetskem imperiju) …
Včasih so baje verjeli, da svež koprc, položen pod blazino, pomaga proti nočnim moram in smrčanju. Te hipoteze ne bi mogel potrditi, se mi pa dva dni po vrnitvi domov po koprcu še vedno rahlo kislo spahuje. 😐
