časovna popotnika
Paradoksi časovnega potovanja so dobro znani piscem znanstvene fantastike in teoretikom astrofizike, ki se večinoma strinjajo predvsem v tem, da so časovna potovanja – če so sploh mogoča – zagotovo PZT (Prav Zares Težavna) ter nam zanje ponujajo različne recepte kot: “Vzemi planet Jupiter in ga tako močno stisni, da ga spraviš v škatlo, ki jo lahko potisneš pod posteljo …” ali “poišči si črno luknjo z maso milijon sonc in jo obstreljuj z nevtronskimi zvezdami“.
Z Willyjem sva potovanje nazaj v čas opravila veliko manj spektakularno in bolj elegantno (brez raztega časa, 99,99999999% svetlobne hitrosti, padca v črno luknjo in pomoči vesoljskih črvin ali skrivnostnih zvrkov časovno-prostorskega kontinuuma), namreč kar z navadnim nočnim vlakom. Ob 06.04 sva bila še v ruskem Sebežu, v latvijski Posin pa sva se nato pripeljala natanko ob 05.38.
July 20th, 2008 at 21:00
Vidva sta moja vzornika! 💡
July 20th, 2008 at 23:26
Fijuuuu, Adams je očitno preveč kompliciral, jaz pa z njim vred. Pazita le, da ne srečata samih sebe, (ko) kako sta šla od doma 😆
Nočni vlaki so več kot polni presenečenj…